KRAJINSKI PARK RAČKI RIBNIKI - POŽEG Nedaleč od Maribora, v smeri Slovenske Bistrice, se nahaja zanimivo območje nižinskega gozda in številnih stoječih voda. Območje je izredno zanimivo za rastlinstvo in živalstvo ter sodi v krajinski park Rački ribniki – Požeg. Dostop do krajinskega parka je možen iz več smeri, še najenostavnejši pa je, če se pripeljete po avtocesti in pri izvozu Fram peljete proti Račam, ki so bile prvič pisno omenjene v 12. stoletju. Vendar nikar preveč ne hitite! V samem centru Rač se je vredno ustaviti pri gradu, ki je eden izmed najlepše ohranjenih ravninskih gradov pri nas. Grad izvira iz 16. stoletja vendar je doživel mnogo prezidav.

Vodenje po parku Če ste se navdušili nad opisanim in bi radi opisano doživeli tudi sami v živo se za vodenje obrnite na: DPPVN – Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave 041 699 268 Milan Vogrin Oglejte si fotogalerijo >>>

Mlajši del ima dva okrogla vogalna stolpa in zanimivo kapelo s štukaturnim oltarnim nastavkom, starejši del pa se ponaša z baročnimi arkadnimi hodniki.

Iz zgodovine

Od gradu pot nadaljujemo skozi rondo za smer Ptuj. Pri gnezdu bele štorklje, kjer stoji tudi smerna tabla za krajinski park zavijemo desno. Tisti, ki niste navajeni te velike črno bele ptice, ki prinaša otroke, se boste tukaj zagotovo ustavili in si jo podrobneje ogledali, če bo le letni čas primeren. No, nikar ne stojte preblizu gnezda, tekoči iztrebki mladičev vas lahko kaj hitro dosežejo!

Od tu dalje smo v krajinskem parku, sicer pa se je tudi pokrajina povsem spremenila. Pred nami so sami travniki s pasovi drevja in grmovja. Tukaj so se nekoč nahajali tudi izgoni in črete, ostanki pa so še danes prisotni. Z imenom čreta poimenujemo mokrotni svet, izgoni pa so potoki, ki so se zaradi odlaganja materiala in čiščenja strug nekoliko dvignili nad svet po katerem so tekli. Da bi voda manj poplavljala so domačini potoke cepili v več strug. Večina izgonskih potokov je razcepljenih tako, da vsaj en krak vodi na poljske površine, drugi del pa v naselje. V naselju so vodo iz izgonov uporabljali za gospodinjske potrebe, zalivanje vrtov in za napajanje živine. Še dandanes vodo iz jarkov v vaseh uporabljajo za zalivanje vrtov. Na izgonskih potokih so gradili tudi mline in žage. Več kot očitno je, da so izgoni nekoč bili gospodarsko izredno pomembni, danes pa o njih pričajo le še redke ohranjene struge. Še redkejše so tiste, ki potekajo skozi vasi. Dokaj dobro ohranjen del umetnega jarka poteka tudi po vaseh Brezula in Podova južno od Rač in se, tako kot nekoč, kasneje usmeri proti travnikom z mejicami.

Pri ribnikih

Za ovinkom se nam pogled odpre na ribnike. Pred nami so manjši vzrejni bazeni za ribe, le lučaj naprej pa Veliki ribnik, največji med tremi Račkimi ribniki, meri kar 20 ha. Tukaj boste v vseh letnih časih doživeli pravi vrvež, ki ga uprizarjajo ptice. Še najmanj je za videti pozimi, ko ribniki po pravilu zamrznejo, ptice pa bodisi odletijo v toplejše kraje ali pa se samo umaknejo na tekoče vode. Spomlad in jesen je čas selitev. Takrat se na ribnike spuščajo in dvigujejo jate različnih rac, galebov, pobrežnikov in čapelj, vsi z namenom spočiti in nahraniti se za dolgo pot, ki jih še čaka. Čez poletje ostanejo vrste, ki tukaj gnezdijo, med njimi pa je pravi lepotec čopasti ponirek s svojimi čopkami, ki mu krasijo glavo. Povejmo še, da je bilo tukaj opazovanih že preko 210 vrst ptic s čimer se lahko pohvali le malo katero območje pri nas.

Za glasnost zraven ptic poskrbijo tudi žabe, predvsem zelena rega je izredno glasna, ki pa je zlepa ne boste videli. V toplih sončnih dneh od zgodnje spomladi do pozne jeseni družbo v zraku ob vodi pticam delajo pisani dragulji – kačji pastirji, ki nastopajo v različnih barvah in velikostih. V kolikor boste stopili na breg ribnika med travo se boste srečali z osatim pajkom, ki je svoje ime dobil po podobni obarvanosti kot osa. V njegovih mrežah boste lahko opazovali zelo raznovrsten plen, od kobilic, muh, os pa vse do kačjih pastirjev. Tukaj lahko prestrašite, ali pa morda ona vas, nestrupeno belouško, ki se je prišla ogret po lovu na žabe ali ribe v mrzli vodi.

Če boste na obisku sredi poletja bo severni del Velikega ribnika obarvan rumeno od cvetov ščitolistne močvirke, ki sodi med najbolj redke vodne rastline pri nas.. V zadnjem, najmanjšem ribniku pa bo našo pozornost pritegnila rastlina, ki je popolnoma prekrila vodno površino ribnika. Stopimo bliže in si jo oglejmo! Srečali smo se z vodnim oreškom, rozetasto oblikovano rastlino s piramidastimi pikajočimi plodovi.

Od ribnikov pot nadaljujemo skozi gozd, kjer čez nekaj sto metrov prispemo do kmetije, po domače pri Šugarju, kjer za trenutek zmanjka gozda. Tukaj rasteta dve veliki hruški stari okrog sto let, mi pa pot nadaljujemo po poti skozi gozd in na koncu gozda zavijemo na desno. Tukaj si bomo ogledali še Turnove ribnike, ki so najstarejši ribniki na tem območju, stari so verjetno toliko kot grad v Račah.

V kolikor ste še vedno pri volji do hoje se lahko napotite še do akumulacije Požeg, že onstran železniške proge, ki je kljub umetnemu nastanku pravi naravni biser. Do tja so le slabi trije kilometri. Da se ne bi vračali po isti poti, v kolikor seveda niste z avtomobilom, nadaljujte pot mimo akumulacije do Spodnje Polskave, rojstnega kraja pisatelja Antona Ingoliča.

Milan Vogrin